Moška osvajalska negotovost skozi besedila BFM-jev


Fant opazi dekle, ki zamaje njegov utrip srca nekam v višave. Zakaj le bi čakal Božička, da mu izpolni željo (plus tega ni ravno stoposto, da prinese, kar mu naročiš, povrh vsega je treba biti priden in seveda, kdo ve, če bi takrat ne bilo že prepozno in bi bila mala že na ketni (beri: v vezi) … ), najbolje, da gre v akcijo in pove svoje namene naravnost:”Rad bi bil s tabo in bi se smeju spet. Hočem te za sebe met.” Da bo stvar imela večji učinek si naredi še malo samoreklame v stilu:”Jest sm bog ljubezni, men’ ne manjka sanj. Jest začaram srečo, men’ zaupi dlan.” Pa katera bi ostala ravnodušna ob taki ponudbi?!? In frčafela mu poda roko, ter s prepletom prstov skleneta sveže frišno ljubezensko zvezo. Sledijo dnevi gruljenja v telefon, pisanje pocukrano romantičnih sms-ov, mailov, komentarjev in podobnih stvari, ki jih začinita s  sprehodi, pijačami, obiski kina, večerjami in štetjem zvezd v jasni noči. OMB, kako čas šiba, damica mora domov, ker je ura krepko čez limit, ki ga je imela Pepelka. Ampak tip se domisli pa reče:”Ostan pr men, moja tamala.” In ostane, ker ji ugaja. “Trpim u sladkostih – tvojih sadov” reče on in ona, dobrota vseh dobrot, rešiteljica sveta (no, vsaj občutek ima tak), ga odreši in se počuti alfa in omega, ko posluša njegov:”Še mal, še mal bl dol.” In tako bežijo minute, ure, dnevi, meseci, mogoče leta, dokler fant ne ugotovi, da iskanje oaze,  ekstaze, spreminja se v paniko in strah in reče:”Men ni več do teh stvari.” Seveda, ker ženske vedno želimo vedeti vzrok in tehten razlog, ga tudi punca, ki se ji maja status “v vezi”, vpraša:”Kva dugaja?” pa ji je povedal za svojo hibo:”Zmeri isto, en problem. Mene vleče nov teren.” Ker ona še vedno ne dojame kako resna je situacija (spet ena tipična ženska lastnost – zakrivanje oči oz. bežanje pred resnico), ji pove direktno:”Nisem več s tabo.” In da bi čimhitreje odšla, pove, da ji je olajšal selitev:”Šminke, prstani, uhani, vse sem vrgu čez balkon.« Ona težko razume, kako lahko gresta narazen, ko pa je bila njuna veza trdna in ji argumentira: » Tud najbolj jasen dan, tud najbolj bel oblak, se kdaj spremeni v umazan dež.” In deklini ne preostane drugega kot da gre v solzah svoje življenje živeti na drug naslov. Dan na dan si lom’ srce. Vseeno pa se nekega dne nameni preverit, kako gre od rok samsko življenje bivšemu. Odtipka telefonsko številko in na drugi strani sliši v frajerskem tonu:”Mirno uživam v dimu cigar. In si razvijam, razvijam svoj čar. In vem, da ostanem fenomen.” Zanima jo še, kaj počne ob večerih, ki so bili prej zapolnjeni z ljubeznijo:”Grem v Center, ker mam dnar in dekleta so za stvar /…/ in na konc, ko vse zapira in je glava polna pira, čist adijo in spet sam, pica burek pol pa dam.” Pa si reče, da mora sprostit vso to zlobo, ki se je nabrala v njej in se maščevati, zdaj, ko ve, kje se nahaja in se bosta “po naključju” srečala. In načrt uspe, ker on trzne in ji piše sporočilo:”Ko te na cesti srečam, v soncu nočnih lamp, vedno mal blefiraš. Mene dvigajo hormoni.” Ona tipično žensko, ignorira, čeprav zdi se ji pa fajn, ker je prijel vabo. Evo pa prileti še en sms:”V očeh le najdem neki sladkega, ki me vleče spet nazaj.” Ignoriranje številka 2. Ampak tip še kar vztraja:”Vrn se k men.” Bejba uživa v mučenju, dokler se on taktično ne odloči za pihanje na dušo:”Jaz sem v daljavo zrl in nisem videl, da zaklad ves čas pred mano stoji. I am loser. Vse bi dal, da se dotaknem tvojih sanj. Vse bi dal, vse bi dal, vsaj za kratek stik dlani ob dlan.“  Ob takih obljubah se odpre še tako težko dostopno srce. In ko je spet njegova, postanejo želje bolj realne in pogumne:”Sanjam, da ti prste zapletem med lase. Sanjam, k’ ti jezik prlep’m na zobe. Hotu bi te gledat, hotu bi te met. Raztrgu bi obleko, vzel bi ves tvoj med.”  In spet postane njegova mala nifomanka, dokler čez čas ne pridejo spet na vrsto ignoranca, aroganca, cvetke, spletke …  Tako več dnevi niso rok’n'roll, ampak vedno tišji mol. Ona želi priti stvari do dna in zahteva resnico pa ji reče:”Resnica je ena, tko misl’š ti. Zato, ker pr’haja skoz’ tvoje oči. Resnica je ena, jest vid’m dve. Čigava je prava, n’kol se ne ve.” In spet se šerajo bliskajoči pogledi in se pakirajo kufri, ampak na koncu si ona vseeno želi spravo pa predlaga, če bi bila sam prjatla, on pa reče:”Ne morem. ”



  • Share/Bookmark
  1. #1 avtor Loris dne 4.01.2015 - 04:51

    evil

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !