Fotografija leži na mizi. Trenutek nekega toplega poletnega večera ovekovečen za spomin. Terasa. Sončni zahod. On jo nežno drži za pas. Glavo ima naslonjeno na njeno ramo. Ona v lahni rožasti oblekici uživa v njegovih dotikih in pišu vetra, ki ji kuštra lase. Smejita se. Na mizi poleg njiju sta dva kozarca z vinom. Obeta se romantični večer dveh sveže zaljubljenih src.

2 leti pozneje. Preselila sta se v svoje stanovanje na robu mesta. Izbirata barvo s katero bi prepleskala kuhinjo. Ona želi svetlo zeleno, ker jo pomirja, on rumeno, ker mu je najljubša. Zmaga ona z argumentom, da bo več časa preživela v njej in ker se občuti ali je bila hrana kuhana z ljubeznijo ali ne in ker je on velik gurman in uživa v novih okusih,  popusti.

3 mesece kasneje. Ona dobi službo v lekarni. Uspeh proslavita z večerjo v pregrešno dragi restavraciji. Uresničujejo se jima bistveni življenjski cilji.

6 mesecev kasneje. Njemu podalšajo delovni čas. Prihaja domov, ko ona že spi, ona odhaja v službo, ko on še spi.

1 leto kasneje. On si kupi BMW-ja in si s tem izpolni svoje mladostniške sanje. Ona ga opazuje in se zave, da ga tako srečnega že dolgo ni videla.

7 mesecev kasneje. Njun prepir se prvič konča z njegovim udarcem. Ona šokirana obstane. Z dlanjo si drži mesto udarca in ga gleda z grozo v očeh. On skesano plane k nji, jo objame in reče, da tega ni želel. Da je refleksno zamahnil. Da je bilo iz ljubezni. Da se boji zanjo. Da se boji, da bi odšla z drugim. Da jo ima rad. Tako zelo. Poljubi jo. Ona mu verjame.

3 leta kasneje. Na njegovem puloverju opazi rdeč las. Nič ne reče. Samo zamisli se in spozna, da si že dolgo deli posteljo s tujcem. Da sta se ohladila en do drugega. Kdo je v resnici on, ki živi z njo? In kdo je ona, ki živi z njim?

4 dni kasneje. On se tušira. Ona izbrska iz njegovega žepa mobitel in preveri sporočila. Nobene  ženske, le Marko. Kaj si pišeta? Bere:”Povej ji za naju. Še danes. Sam si rekel, da je ne prenašaš, da te duši in se ne čutiš svobodnega. Uničuje ti življenje. Uničuje te. Uničuje te meni in najinemu otroku. Povej ji. Če ne, ji bom povedala sama. Tvoja Barbara.” Njen sum je dobil dokaz. Karte so padle. Ne mora si več lagati in zatiskati oči. Tisti las na puloverju ni las sodelavke, ki mu je prinesla papirje in mu z njimi nevede dala izdajalsko nitko. Ni bilo zgolj naključje, kot se je tolažila, kajti tudi njej izpadajo lasje ob vseh mogočih časih in na vseh mogočih krajih. Ne, to je bil las ljubice, ki postaja mati njegovemu otroku. Sesuje jo. Dotolče. Vsak hip bo prišel iz kopalnice. Ne sme je videti take. Znorel bo, če bo videl, da je brskala po njegovih stvareh. Prijel jo bo za lase, jo potisnil v kot in jo zbrcal, kot že tolikokrat. On ji je zadnje čase delal to vedno pogosteje, ona bo vrnila udarec samo tokrat. Odločila se je. Ko pride on, ve, kaj ji je storiti. Samo hrbet bo obrnila. Nož je pripravljen.

  • Share/Bookmark
  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !