Arhiv za November 6th, 2012

Spomin(i)

Atkinson in Shiffrin sta leta 1968 objavila eno izmed najbolj vplivnih teorij o spominu. Informacija mora skozi tri vrste spomina, ki se razlikujejo po času ohranjanja informacije, po obsegu, po vsebini shranjenega in po vlogi v predelavi podatkov. Predstavila sta t.i. tristopenjski model spomina, ki obsega trenutni, kratkotrajni in dolgotrajni spomin.

Dolgotrajni spomin meddrugim vsebuje tudi epizodični spomin. Gre za dogodke ali epizode v življenju v zaporedju, kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi (vidnimi, slušnimi, tipnimi, kinestetičnimi …) in spremljajočimi čustvi, ki so jih spremljali. Torej poznamo tudi čutni in s tem povezani predstavni ter čustveni spomin.

YouTube slika preogleda

Bodi dovolj teorije. Kako deluje to v praksi? Ste se že kdaj sprehajali po ulici in nenadoma zaznali vonj po parfumu, ki vas je spomnil na določeno osebo? Ali določena pesem ob ponovnem poslušanju v vas prebudi niz spominov na dogodek ob katerem se je izvajal tudi slišani komad? Vam določena slika, reklama, fotografija, knjiga, hrana, beseda etc. prikliče asociacije na kak (ne)ljub dogodek, čeprav ste že “pozabili”, da ste ga kdaj doživeli? Se vam je že pripetilo, da vas je nekdo/nekaj spomnil/-o na doživljaj tako močno, da ste vedeli celo kaj ste imeli takrat oblečeno, kaj ste rekli in kakšno vreme je bilo? Mislim, da nisem preambicijozna, če imam občutek, da je ob branju slednjih vrstic vsak vsaj enkrat prikimal.

Sama imam kar bogat arhiv takih dražljajev, ki me dregnejo v srž tiste možganske vijuge, ki skrbi za sanjarjenje ob spominih. Eni izmed njih so: knjiga Mi, otroci s postaje Zoo, parfum iz kolekcije Gabriele Sabatini, prvi sneg, čokolada Milka z drobljenimi lešniki, beseda avtomatsko (pri čemer doživim napad smeha za 3h), Siddhartin Samo edini, kravata, jabolko, žvečilni gumi Chunga lunga, sprehod čez ljubljansko tržnico, vijola pulover, rdeča šminka, gerbere itd. In kot da že tako ne bi bilo dovolj namigov na teritoriju po katerem imam skoraj vsakodnevne osvajalske pohode, shranjujem v eni škatli še vse druge drobnarije v stilu: kamenčki, školjke, zamaški, gumbi, pramen mojih pubertetniških ex-pink las, papirčki bombonov, bogata korespondenca dopisovalnih lističev, listkov in pol, ki je nastajala med poukom, kemični svinčnik, ki že zdavnaj več ne funkcionira, alkalna baterija, urnik, špangice, posušen jesenski list in ostale malenkosti, ki drugim predstavljajo vir navlake, meni pa izlet v nostalgijo. Torej iz vsega naštetega lahko sklepam, da mi v starosti ne bo dolgčas, če drugega ne, si bom čas krajšala s spominjanjem (kar pogosto že zdaj prakticiram … pač, treba si je nabrati malo kondicije), če le ne fašem demence, ki bi me prikrajšala za vse to. Pridno držim vse štiri palce, da bom izvisela iz njene evidence.

  • Share/Bookmark

2 komentarjev