D kot dež


Danes sem peljala dežnik na sprehod. Sicer je na koncu bil izkupiček bolj podoben obisku aqualanda, sploh pri meni, ker sem imela celo Bohinjsko jezero v škornjih, ampak to je za blogovsko zgodbo zanemarljiv podatek.

Pride dan, ko mi je čisto všeč, ko se na nebu učijo o gravitacijskem zakonu in delajo poskuse pa potem na zemljo pikirajo te prozorne kapljice. Potem postane moj sopotnik dežnik (če si zaželim ženske družbe, ga prekrstim v marelo) in greva po opravkih. Če jih ni pa vsaj en krog po Tivoliju. Fino se je sprehajat tako na samem, ko poslušaš šum dežja in si ovit v svoje misli. Ni ti treba skrbeti, če te bo stuširal kak avtomobil ali boš uletel na semafor ravno pri rdeči … Po Tivoliju lahko mirno preskakuješ luže in se igraš ples v dežju. Tu in tam srečaš kakšen osamljen dežnik, ki ti pride naproti, ampak blazne gužve pa ob takem vremenu ni.

Čeprav, včasih je pa zanimivo tudi v gneči. Potem lahko opazuješ dežnike. Velike, majhne, zložljive, enobarvne, pisane, otroško-igrive, klasično-stroge, promocijske a la Milka, Itak, Plesna šola Bolero … in one v stilu united colors of benetton. Eni hitijo, eni špancirajo. Enim se mudi na sestanek, v šolo, na kosilo, pod streho, drugi imajo časa malo več in se počasi sprehajajo mimo izložb, po promenadi, mimo kavarn, trgovin, pekarn, blokov, hiš … In potem si zamišljaš in domišljaš kakšni so lastniki teh dežnikov in kam so namenjeni. Pa naj še kdo reče, da je deževno vreme dolgočasno. Dolgočasni smo samo ljudje, če si to dopustimo biti. Vse je odvisno kako gledamo na situacijo, ki nam je trenutno na razpolago. Lahko se odločimo v njej videti nekaj pozitivnega, priložnost, ki bo naredila ta dan drugačen od ostalih, lahko pa se odločimo tudi, da smo taki “perfekcionisti”, da v vsem vidimo nepopolnost. Prepričana sem, da vsak izmed nas pozna nekoga, ki mu že vreme ni nikoli pogodu. Enkrat preveč dežuje, potem je suša in pretoplo, najbolj pa sovražijo, ko je oblačno in megleno ali vetrovno ali sneži ali karkoližeje verjetno tudi v primeru, če bi megleno pihalo deževno sonce, bi imeli kako pripombo. Upam stavit. Ampak ok, njihov problem. Jaz ga na tem področju res nimam. Še sreča. Drugače bi lahko bila čisto zakompleksana, če bi me s tira vrglo že par kapelj dežja.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
  1. #1 avtor Mateja dne 6.11.2012 - 15:11

    Gumijaste škornje na noge, dežnik v roke, neki toplega nase in alo ven :-P

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !