Piercingholičarka


V mojih najmlajših časih se ni razpredalo toliko o zasvojenosti kot se dandanes. Poznali smo alkoholike, kadilce in narkomane. Pa še slednje zgolj iz medijev, ker tosepaprinasnedogaja. In še o tem se kaj prida ni razglabljalo, razen v šoli, ko si moral podpisati slavno izjavo, da v tem šolskem letu ne boš prižgal cigarete in pri kakšnem naravoslovnem dnevu s temo zdravega življenja. Stavke v stilu:”Spet ima probleme s pijačo.”, ki so bili izrečeni med odraslimi in za nameček še potiho pa je bilo treba preslišati.

In potem je prišla nova era. Ko so začeli vse bolj rušiti tabuje povezane z zasvojenostjo. Ko se je začelo o tem na glas govoriti, ko so se začeli vrteti brezplačni oglasi, ki so opozarjali na težave itd. In kar na enkrat so strokovnjaki ugotovili, da ljudi ne zasvojijo le opojne substance. Začelo se je s tem, da so zlasti otroci zasvojeni z računalnikom, s tabletami, hrano. Do danes se je razvilo toliko ugotovitev, kaj vse človeka zasužnjuje, da smo vsi postali odvisniki. Človek ima občutek, da nas imajo predmeti v lasti (če se jim pustimo). Dandanes ne rečeš rad imam čokolado, amapk sem čokoholik, ne rečeš veliko delam, ampak sem workoholik … Sklepam, da se vsak najde v nečem kar se konča na -holik … če pa beseda slučajno ne obstaja, si jo po besedotvornem postopku z lahkoto naredimo sami … Tako smo lahko avtoholiki, dežnikoholiki, mizaroholiki … In s tem se ponosno hvalimo naokoli. Nič več ne skrivamo tega za štirimi stenami svoje male sobe. Tako tudi jaz tu javno priznam, da sem piercingholičarka

Želja po modnem dodatku se je v meni rodila v drugem razredu osnovne šole. Navdih sem dobila pri eni ql punci. Imela je uhan v nosu in bila absolutno carica. Seveda so doma ob predlogu najprej imeli oči na fedrih, potem pa je sledil tipičen stavek:”Dokler nisi polnoletna bla bla bla …”  No in sem pridno čakala in štela svečke na torti, vmes pa dobila idejo, da hočem še pierc pod ustnico. Seveda sem čez čas, kljub polnoletnosti, spet imela sestanke kriznega štaba z mojimi domačimi. Imeli so seveda kup pomislekov, od tega, da sem (tipično) pripadnica kake srednješolske slabe družbe pa da tega res ne rabim, da mi sploh ne bo všeč, da boli, da se lahko okužim, da … Ampak moja vrlina je trma in preden sem odšla v boj, sem se o vsem dokaj informirala, zato sem bila na vse očitke, vprašanja in dvome pripravljena z argumentom, odgovorom, ki je bil meni v prid, kakopak. In ja, poslužila sem se tudi malo grde “goljufije”. Otroci dobro vemo, kje imajo starši žulj in če stopimo malo nanj, popustijo. Tako so tudi moji. In končno sem dobila svoj prvi novi piercing. Led je bil prebit, čeprav s krampom, ampak ok. Za naslednje pa itaq nisem niti vprašala za dovoljenje, ampak sem enostavno šla v studio in si prebodla želeno mesto. Valda ne bi nikoli dobila iz prve “blagoslova” domačih, ker se jim zdi to čisti nesmisel.

Potem se najdejo tiste sorte ljudje, ki pametujejo, da s svojimi bunkicami sporočam, da imam težave, da želim biti v središču pozornosti … Ampak jaz to absolutno zanikam. Danes ima itaq vsak drugi pa vsak vmes piercing, tako da s tem nisem nobena atrakcija. In če bi si ga dala že samo zaradi ljudi, bi se ga, čim bi popustil učinek radovednosti v stilu:”Ja lej, ko si si dala pierc.”, naeličala in vzela ven, sploh pa dvomim, da bi imela pogum, da bi si ga sploh dala, ker ko bi videla tiste klešče in konjske igle hmmm pomoje bi bil kar šprint od tam (pa potem sploh ni tako grozno kot se zdi na prvi pogled. Feeling ob prebodu je eden tistih elementov, ki zasvoji … Ni bolečina. To pride kasneje oz. sem tudi jaz med tistimi srečneži, ki imamo visok prag). Ne vem, a je tako težko razumeti, da so mi všeč uhančki, da so enostavno del mojega imiđa, da mi je super modni dodatek?!? No, pravzaprav se pa sploh več (tok) ne sekiram kaj si ljudje mislijo, važno, da se jaz najdem.

Pa še ena zanimiva povezava o tem, kaj naj bi pomenil prebod posameznega dela telesa http://www.exit.gs/index.php?id=2

  • Share/Bookmark
  1. Svoboda

    #1 avtor Svoboda dne 25.10.2012 - 16:54

    Sama sem imela včasih 8 piercingov, ki sem jih ponosno razkazovala.. sedaj jih imam za polovico manj :) Moram pa reči, da sem v tistih časih res na nek način iskala pozornost; z očitnim pretiravanjem seveda.

    Se pa strinjam da so nenormalno luškana stvar. V nekaterih primerih celo uporabna :P

  2. #2 avtor Matej dne 27.10.2012 - 13:02

    Lahko zaupaš, kje vse imaš piercinge?
    Moja bejba je tudi nora nanje, zadnja pridobitev je v bradavički. Noro seksi in fukiš. In kot je zapisala Svoboda, zelo uporabno včasih, recimo med oralnim seksom :)
    Tisti moški, ki ni probal kako je, ko mu ga bejba potegne s pircom v jeziku, nima pojma kaj zamuja :)

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !