Mr. Lepi


Pavla je v Čokoladnih sanjah dejala, da nikoli ne veš na koga naletiš za vogalom. Mogoče na davkarijo, kokoš, ki nese zlata jajca ali na bodočega moža. In mislim, da ima kar prav.

Bil je eden tistih dni, ko sem že vnaprej vedela, da se ne bo zgodilo nič turbolentnega. Bil je pač petek kot petek. Obično preseljevanje narodov iz prestolnice na rodno grudo. Gneča. Gužva. Đumbus. Bolj kot se bližaš Bavarcu in železniški postaji, več je hitečih nog, kovčkov in potovalk. Tudi tistega 5ka v marcu je bila scena podobna. Ampak sem se prebila do postaje pravočasno oz. predčasno, ker sem ujela eno “letečo preprogo” prej kot sem načrtovala, kar je rezultat moje prehitre hoje. Če bi bila bolj ueasy, verjetno danes ne bi pisala o tem in bi se verjetno moje misli vrtele drugače kot se. Zakaj? Zato, ker sem tisti dan dobila  pogled v stilu MAMICAMOJAPOMAGI, ker sem zagledala enega res hudo ušmekanega tipa. Tiste vrste, ko se ti pojavi v vidnem polju in v 1/9 sekunde veš, da točno takega, ma kaj takega, točno NJEGA išečeš že celo življenje, da je on tvoj sanjski moški, da bi šla zdaj, ta moment pred matičarja, ker veš, ker čutiš, ker … Ej, punca, a si se ti malo zatrapala? Japajade cccccccccc. Ne priznam. Ni šans. Ma kje. Ne zmišljuj si. Itaq je pa šel mimo in ga ne bom videla nikoli več. Ali pa tudi. Ker glej ti to, pred sabo je mel NE. JA. NE. JA. NEEE???? JAAAAAAAAAAA?!? OMG, JAAAAAAAAA isto ciljno lokacijo kot jaz. Pa ka si ti ja nor, čuj. Valda sem skakala do plafona od veselja. V meni se je predramil tisti tipičen ženski instinkt, ki želi ugajati:”Ok. Bodi skulirana. Misli na kaj lepega. Bodi +. Sij eno energijo. Mej eno posebno vibro. Bodi lepa (ok, to bolj težko), ampak bodi eXtra umirjena in samozavestna, da se bo čutila ta karizma, da bo tip trznil …” In ekolo, končno pride tisti usodni magični moment, ko si pogledava v oči. … … … … … … … … … … … … Mamma mia, ko enkrat vidiš te njegove modre oči, jih ne pozabiš do smrti. Mene je pribilo. Čisto. 20 metrov globoko. Najraje bi ga dala v posodo s formaldehidom in ga odnesla domov na polico, da bi ga lahko nemoteno nonstop občudovala (ok, da ne bo pomote, nimam mučilnih nagnenj a la Josef Fritzl, sam želim dopovedat kok mi je bil model TOP). A mogoče snemajo telenovelo?!? Ker jaz sem se resnično zaljubila na prvi pogled. Zatrapala. Zacopala. In to v enem šusu. In tako je on, brez da bi slutil, postal moj Mr. Lepi.

  • Share/Bookmark
  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !