Ko se nama v tišini noči razvežejo verige sanj,
me poljubiš v cvet, ki se razpre pod lahkotno težo tvoje prisotnosti.
Pripoveduješ mi zgodbo o rdečem čevljčku.
Moji prsti se igrajo s tvojimi lasmi, ki postajajo vse daljši
in prav to si želiš.
Skozi kalejdoskop loviva barve mavrice
in v odsevu jutra zagledava najino zlato jabolko.
Glasba z ulice naznanja, da se izteka današnja vožnja z vrtiljakom ljubezni.
Na ovratniku tvoje srajce pustim poljub v dokaz,
da si bil res tu.
Gledam te, kako odhajaš
in noro čakam dan, ko boš spet pozabil, da čas obstaja.
